by Helena Sirotka | Sep 6, 2015 | Statični prispevki
2023/24
Letošnja tema je
DEDIŠČINA NAŠEGA KRAJA.
5. oktober je svetovni dan učiteljev in na ta dan dobijo učenci priložnost, da stopijo v čevlje učitelja. V lanskem šolskem letu smo že veliko raziskovali o dediščini v svoji ožji in širši okolici šole. Odkrili smo kar nekaj znanih in manj znanih oseb, dogodkov in dejanj, o katerih smo poskušali najti čim več. Tako sta Kiana Frtić in Aleksander Bogataj iz 9. razreda odkrivala o Aljaževem stolpu in o tem napisala pesem, letos pa sta se odločila, da se bosta posvetila dediščini Ljubljane in to predala v vlogi učitelja. Skupaj smo oblikovali blok uro in tretješolci so bili nad njima in njunim vodenjem navdušeni. Spodaj je nekaj utrinkov te ure.
2022/23
Letos sta na izbiro dve temi, mi smo izbrali temo
MEDNARODNO LETO TRAJNOSTNEGA RAZVOJA GORSKIH OBMOČIJ.
Združeni narodi razglasili za mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij. Svetovna gorska območja, od Andov prek Himalaje vse do Alp, so izpostavljena negativnim posledicam sprememb podnebja, kot so npr. taljenje ledenikov, skalni podori ali obilne padavine, kar zahteva posebej prilagojene strategije reševanja.
Ker želijo Združeni narodi ozaveščenost ljudi o tej temi okrepiti, so leto 2022 razglasili za mednarodno leto trajnostnega razvoja gorskih območij, obenem pa so vse države članice, organizacije in druge deležnike pozvali, da se za sodelovanje odločijo z lastnimi dejavnostmi in projekti na to temo.
V okviru projekta nam bo predhodno predstavil svoje delo gorski reševalec, ki je hkrati tudi učitelj na naši šoli. Opozoril bo na najpogostejše težave v gorah in na kaj moramo biti pozorni, ko se odpravljamo, saj je potrebno poskrbeti za gorsko okolje tako kot za okolje, v katerem živimo vsak dan.
2021/22
Letošnja tema je SLOVENIJA MOJA DEŽELA.
Trije učenci so si izbrali primerjavo med življenjem v Sloveniji in v Afriki.
Eden od učencev je v dveh tednih prepotoval kar nekaj držav stare celine.
Iz prve roke je spoznal njihovo vsakdanje življenje, saj je potoval izven turističnih krajev, bival je med domačini.
Ob pomoči samega načina izvedbe šolske ure, so naredili zanimivo, poučno uro.
2020/21
V letošnji izvedbi projekta smo si glavno temo lahko sami izbrali
in izbrali smo KULTURNO RAZNOLIKOST.
Dva učenca sta nam predstavila kulturno iz katere izhaja eden ali oba od njunih staršev.
Naučila sta nas nekaj novih besed, predstavila svoje rodno mesto, nekaj običajev
in predvsem kako zgleda pouk v njihovi šoli.
Njuna izkušnja v vlogi učiteljev je bila, po njunih besedah, zahtevna, vendar zanimiva.
In ko odrasteta, sta še komentirala, ne bosta postala učitelja.
Pri tem projektu dobijo učenci priložnost, da se sami preizkusijo v vlogi učiteljev in so tako sooblikovalci učnega procesa. Dva tedna pred samim izvajanjem se lahko učenci prijavijo in dobijo od učitelja učno vsebino, ki jo predstavijo pred svojim ali drugim razredom (po dogovoru). Učenec se na uro pripravi s pisno pripravo, učitelj pa mu pri tem svetuje in pomaga.
Cilji projekta so, da učenci:
– soustvarjajo učni proces,
– se naučijo medsebojnega spoštovanja,
– aktivno sodelujejo v svojem intelektualnem razvoju,
– se izboljšajo komunikacijske sposobnosti,
– se uporabijo in razvijajo različni učni stili,
– se poudari, da je izobraževanje človekova pravica,
– spoznajo proces poučevanja in položaj učitelja,
– spoznajo in prepoznajo odgovornost za svoj intelektualni razvoj in vključenost v izobraževalni proces.
2019/20
V letošnji izvedbi projekta ima glavna tema medpredmetno povezovanje
UMETNOST IN ŠPORT OBOGATITA OSTALE PREDMETE.
Projekt bomo izvedli v času okoli 5. oktobra 2019, ko je svetovni dan učiteljev.
2018/19
V letošnji izvedbi projekta ima glavna tema naslov
ČEBELOSLOVJE.
Za čebele nam ne bi smelo biti vseeno, saj bi brez njih ostali brez hrane že v nekaj letih – tako vsaj
napovedujejo znanstveniki. In znanstvenikom je za verjet.
Projekt bomo izvedli v času okoli 5. oktobra 2018.
************************
Projekt smo izvedli v 5. razredu, ko sta učenca prišla v 3. razred predstavit svojo temo. Ura je bila dinamična, polna slikovnega materiala in praktičnih prikazov.
Eden od učencev se je oblekel v čebelarsko opremo in tako predaval, drugi je prinesel dva različna meda, ki so ju učenci na koncu ure preizkusili. V ozadju je bil zvok čebel, ki rojijo. Vtisi obeh učencev so bili mešani. Ugotovila sta, da sta se morala kar nekaj časa pripravljati na uro, da so jima učenci “dvignili pritisk” (njune besede), ko niso poslušali in še huje je bilo, ko sta dva od učencev namenoma postavljala neumestna vprašanja, ki so bila namenjena zgolj provociranju. Na koncu pa sta izrazila zadovoljstvo, saj so se učenci vseeno veliko novega naučili in je bilo več dobrega kot slabega.
Še nekaj fotografij.
2017/18
V letošnji izvedbi projekta ima glavna tema naslov
OKOLJE V KATEREM ŽIVIMO.
Za okolje nam ne bi smelo biti vseeno.
Ohranimo ga, spoštujmo, varujmo, obdelujmo in predvsem, spoznajmo ga.
Okolje, v katerem živimo, je odraz našega ravnanja z njim.
Za okolje bi moraliskrbeti kot zase in svoje bližnje.
Zaznavajmo ga z vsemi čutili.
Projekt bomo izvedli v času okoli 5. oktobra 2017.
2016/17
V letošnjem letu praznujemo 22. obletnico svetovnega dneva učiteljev.
UNESCO je za obdobje 2014 – 2020 kot glavno temo in vizijo sprejel GLOBALNO DRŽAVLJANASTVO in MEDKULTURNO UČENJE.
ZAKAJ?
Vzgoja za globalno državljanstvo je neposredno povezana z uresničevanjem miru in trajnostnim razvojem, ki sta že dolgo prioriteti Unesca in ASP mreže. Vzgoja za globalno državljanstvo mladim pomaga, da razumejo globalne dejavnike, ki oblikujejo njihova življenja in jim tudi omogoča pridobivanje tistega znanja, spretnosti, vrednot, odnosov in vedenja, ki jih bodo podpirali pri dejavnem sodelovanju za lokalno sprejemanje odločitev – da bi živeli v bolj spoštljivi, pravični in trjanostni družbi.
Družbe postajajo vedno bolj multikulturne in multietične, s tem pa narašča pomen spodbujanja takšne raznolikosti. V iskrenem prizadevanju za vzpostavitev pravega medkulturnega dialoga mnogi učitelji in učenci UNESCO ASP šol stopamo v stik drug z drugim in pri tem segamo prek nacionalnih mej, celin, kultur in jezikov. Učence spodbujamo, da raziščejo svoje lastne korenine in tudi izmenjavo z dijaki iz drugih držav.
Projekt bomo izvedli v času okoli 5. oktobra 2016.
Projekt smo izvedli v delih: v sklopu ur slovenskega jezika za učence, ki izhajajo iz drugače govorečih družin in po razredih.Učenci so se dobro pripavili in potrebovali le nekaj manjših napotkov svojih mentorjev.
Eden od utrinkov.
2015/16
V letošnjem letu praznujemo 21. obletnico svetovnega dneva učiteljev.
UNESCO je leto 2015 proglasil za leto posvečeno SVETLOBI IN Z NJO POVEZANO TEHNOLOGIJO.
Projekt bomo izvedli 3. oktobra 2015.
Mednarodna astronomska zveza je naredila kratko video predstavitev s poudarkom na svetlobi, ki do nas prihaja iz vesolja in ki je za vse navdušence nad astrnomijo še posej zanimiva, za astronome pa pomembna, saj jo raziskujejo in tako odkrivajo najbolj skrite kotičke vesolja. Pogledate si jo lahko na TEJ povezavi.
Projekt se zaključi z evalvacijsko uro in kratkim poročilom.
*******************************************
Učenci 5.a razreda so izvedli prečudovito učno uro najprej v svojem razredu nato pa še v 3.b razredu.
Poglobili so se v teme našega osončja. Še posebej pa so izpostavili, kako Sonce vpliva na nas.
Tudi učenci višjih razredov so sodelovali pri projektu, saj so imeli ravno v tem času pri pouku temo svetloba. Na ure so se pripravili nekateri ob pomoči mentorice, nekateri pa kar samostojno glede na dano vsebino in omogočeno tehnologijo. Njihovi občutki po koncu so bili pozotivni in marsikdo bi tako uro še kdaj izpeljal. So pa hkrati ugotovili, da imamo učitelji kar veliko priprav, saj so oni za samo eno učno uro poučevanja porabili kar nekaj časa.
Vsakemu učencu čestitamo za pogum.
by Helena Sirotka | Sep 6, 2015 | Statični prispevki
2023/24
V starem iščem novo
Iščemo razlike odnosov, uporabe zeliščih nekoč in danes.
Z učenci bomo obnovili svoje znanje o zeliščih, ki so jih uporabljale naše babice, naši dedki in to primerjali z uporabo in odnosom do teh zelišč danes.
2022/23
V starem iščem novo
Želimo ohranjati stara vedenja in znanja o zeliščih.
Z učenci še vedno vzdržujemo zeliščni vrt, ki ga imamo v visokih gredah ob šoli. Redno ga oskrbujemo, opazujemo, se o zeliščih pogovarjamo, jih obiramo, sušimo in iz njih naredimo čaj, namaz…
2020/21
V starem iščem novo
Želimo ohranjati stara vedenja in znanja o zeliščih.
Z učenci smo si zadali nalogo, da doma in v svoji okolici povprašamo, katera zelišča se pri njih doma največ uporabljajo, jih gojijo in koliko časa to že počnejo. Odkrili smo, da ponekod uporabljajo zelo veliko zelišč pri vsakodnevni pripravi hrane, ponekod pa le osnovne. Ob posebnih priložnostih pa skoraj povsod uporabljajo večinoma enaka zelišča; npr ob božiču je pri veliko družinah navada, da poleg tradicionalne orehove potice, spečejo pehtranovo potico. Le ti seveda gojijo pehtran kar na svojem ali babičinem vrtu. Zelišče čemaž povezujejo s pomladjo in se večinoma uporablja za izdelavo namaza. Pri eni družini je imela babica na vrt vrtni janež, ki ga je uporabljala za svoje novoletne piškote pod imenoma janeževi upognjenci. Najpogostejše zelišče, ki so ga imeli na vrt je bila navadna kamilica, katere uporaba je bila vezana na hladnejše obdobje v letu za pripravo čaja.
Na šolsko visoko gredo smo posadili poleg zelenjave in sadja (jagode) tudi nekaj zelišč: navadno kamilico, sivko, rožmarin, timijan, origano, baziliko, peteršilj in drobnjak.
2019/20
V starem iščem novo
Želimo ohranjati stara vedenja in znanja o zeliščih.
V letošnjem šolskem letu bomo dodelali izdelali ZELIŠČNI KOLEDAR.
Uporabili bomo vse predhodno znanje.
2018/19
V starem iščem novo
Želimo ohranjati stara vedenja in znanja o zeliščih.
V letošnjem šolskem letu bomo izdelali ZELIŠČNI KOLEDAR.
Uporabili bomo vse predhodno znanje pri izdelavi.
2016/17
V starem iščem novo
Želimo ohranjati stara vedenja in znanja o zeliščih.
V letošnjem šolskem letu bomo oblikovali izdelek – družabno igro na temo zelišč. V njem bomo uporabili vse pridobljeno znanje o zeliščih (tu imajo prednost zelišča iz domačega okolja). Sam postopek bomo dokumetirali in ga tudi objavili.
Zaenkrat pa povezava na spletno stran, od koder, med drugim, iščemo značilnosti zdravilnih rastlin na Slovenskem.
Se že veselimo ustvarjanja.
*************************************************
Najprej smo si pogledali zelišča, ki smo jih posadili na našem vrtičku in v naših razrednih lončkih (uporabili smo kar odpadno embalažo – plastenke).
Nato smo jih poimenovali, se pogovorili o njihovih zunanjih značilnostih, poiskali podatke o njihovi uporabi.
Nato smo izdelali igro, v kateri smo svoje znanje uporabili. Potrebujete najmanj 2 igralca, do 5 igralcev. Pri igri uporabimo tablo s polji, navadno kocko in kartice z navodili za vsako polje posebej.
Še vedno je v nastajanju, saj vsakič nekaj dodamo … Do sedaj smo naredili tole …
… in kartice z navodili za vsako polje posebej.
*************************
2015/16
V starem iščem novo
Želimo ohranjati stara vedenja in znanja o zeliščih.
V praksi to pomeni, da bomo:
1. z otroki se pogovarjali o zeliščih, o samooskrbi le teh. Prebrali o tem kakšno knjigo, pogledali kratek film, prebrali članek v časopisu …
2. poiskali ljudi v našem ožjem kraju, ki vedo kaj več o zeliščih, jih o njih povprašali, se spoznali z zelišči, ki so bolj značilna za naš kraj,
3. si uredili zeliščni kotiček v razredu ter na šolskem vrtičku,
4. poiskali recepte za uporabo teh zelišč ter jih preizkusili.
Te dejavnosti bodo potekale skozi celotno šolsko leto; nekaj utrinkov z njih pa bomo tudi objavili na tej spletni strani.
DOBER ZAČETEK, VSE DOBRO
28. septembra 2015 smo že preizkušali plodove našega zeliščnega vrta. Pobrali smo drobnjak, se o njem pogovorili in izdelali namaz, ki smo ga preizkusili. Večini je bil izredno dober, čeprav smo bili pri uvodnem okušanju in po vonjanju zelo previdni … vonj ima namreč po čebuli in to je večino učencev malce odbijalo na začetku. Vendar smo se dogovorili, da se bomo potrudili in dali drobnjaku možnost in vsaj poskusili. Ni nam bilo žal. Namaz je bil na polnozrnatem kruhu odličen.
DOBER ZAČETEK SE NADALJUJE
16. oktobra 2015 smo bili zopet na našem vrtu in pobrali peteršilj, ki nam letos neverjetno lepo in hitro raste. Predvidevamo, da je vreme na naši strani. Pogovorili smo se o tem, zakaj je peteršilj tako pogosto uporabljam v slovenski kulinariki. Pobrskali smo po spletu, povprašali naše babice, mame, tete in dobili veliko odgovorov. Ko smo primerjali zbrane podatke, smo ugotovili, da je peteršilj nujen v skoraj vsaki juhi, uporabljen v namazih, najdemo ga v mnogih očiščevalnih zelenih smutijih in ima veliko za telo nujnih sestavin. Mi smo naredili zopet namaz. Hja, pa smo se ušteli, saj je bila osnova našega namaza (sirni namaz) rahlo posladkan in ravno sladkor nam je “pokvaril” naš namaz. Večini ni bil všeč. Odločili smo se, da sladkor nima kaj iskati v družbi peteršilja. Lekcija naučena.
PRIPRAVE NA ZIMO
Na vrt ne smemo pozabiti, saj ves čas potrebuje nego, tudi jeseni in pozimi. Na njem smo pustili nekaj zelišč, ki jim mraz ne more do živega kot sta žajbelj in rožmarin. Posejali pa smo tudi zeleno gnojilo (rastline, ki obogatijo zemljo; večinoma je to mešanica različnih vrst detelje), ki obogati zemljo z dušikom. Spomladi zemljo samo prekopljemo in rastlin ne odstranjujemo. Ves čas pa spremljamo rast naših zelišč, saj so letošnje temperature izredno visoke in naklonjene rastlinam. Da le ne bo pozebe …
PRIŠLA JE POMLAD
Začenjamo s ponovnim sajenjem in sejanjem. Za začetek smo prinesli nekaj sadik zelišč in jih presadili v manjša korita. Postavili smo jih na okenske police, kjer imamo skozi celo dopoldne sonce. Posadili smo rožmarin, peteršilj in drobnjak. Drobnjak se je zelo lepo prijel in raste, peteršilj potrebuje še malo naše pomoči, rožmarin pa komaj čaka, da se preseli na prosto. Naša visoka greda je pripravljena in že naslednji teden se lotimo sajenja.
************************************************
In smo sadili. Presadili smo naša zelišča s korit in nasadili nova. Gredo smo letos malce drugače oblikovali kot lani. Izbrali smo naslednja zelišča in dišavnice: drobnjak, peteršilj različnih vrst, žajbelj, različne vrste mete, meliso, timijan, različne bazilike, rožmarin, komarček, origano, sivko in timijan. Ob strani pa smo posadili javor, ki bo tu le začasno, saj si bo tako okrepil korenine in nato bo presajen na zanj primernejši kraj.
Posadili pa smo tudi sadiko smrekice, ki bo nekaj časa v lončku na polici našega razreda.
Vse smo na koncu dobro zalili, saj je bil dež napovedan šele čez nekaj dni.
by Helena Sirotka | Apr 14, 2015 | UNESCO
2023/24
Najprej smo se pogovarjali o trajnostnem razvoju, kako je pomembno, da se zavedamo, da naša dejanja vplivajo na ljudi okrog nas, na našo okolico in na naravo.
Zakaj je pomembno branje? Tema, o kateri se pogovarjamo skozi celo življenje… in vedno najdemo nove odgovore.
Nato smo temi združili in ugotovili, da bi lahko prispevali svoj košček s tem, da pobrišemo prah s knjig, ki jih imamo doma in jih ne beremo več, iz različnih razlogov.
Tako smo prinesli v šolo nekaj knjig, jih razporedili glede na zahtevnost in izvedli menjavo le teh.
2022/23
Projekt je potekal zadnjih 14 dni pouka. Učenci so knjige predhodno prinašali v šolo, da bi jih lahko razvrstili glede na to, za katero starost so primerne. Na zadnji šolski dan pa smo si jih izmenjali. Učenci so bili veseli knjig, ki so jih ob tem dobili, tiste, ki so ostale, pa smo razdelili v razredne knjižnice.
2021/22
V letošnjem letu smo v 1. in 2. razredih izvedli menjavo v aprilu, v 3.b razredu pa smo znotraj svojega razreda to izpeljali kar na zadnji šolski dan in si tako zagotovili dobro branje za čas med počitnicami.
Zbralo se je kar nekaj zanimivih knjig, ki so si jih učenci z veseljem zamenjali.
2020/21
Tudi letos smo izmenjali knjige na zadnji šolski dan. Ker se razredi nismo smeli mešati, smo izmenjavo izvedli znotraj razredov.
2019/20
Tudi letos smo izmenjali knjige. Izvedli smo na zadnji šolski dan. Zaključka na OŠ Ledina v četrtek, 23.4.2020, kjer naj bi imeli pogovor in delavnico s pisateljem Igorjem Karlovškom, ko naj bi predhodno prebrali njegov roman z naslovom Preživetje, žal ni bilo zaradi karantene. Knjigo pa smo vseeno prebrali.
2018/19
Knjige smo si tudi letos izmenjali in sicer 24.4.2019. V sklopu projekta smo prebrali, pregledali med drugim knjigo Zgodovina Slovenije v stripu.
Zaključna menjava in prireditev ob praznovanju mednarodnega dneva knjige in avtorskih pravic je bila v četrtek, 25. aprila 2019 na Gimnaziji Ledina.
Na srečanju smo sodelovali na literarno-likovni delavnici in na okrogli mizi, kjer so gostili pisatelja Žigo X Gombača in ilustratorja ter striparja Ivana Mitrevskega.
2017/18
Menjavo knjig bomo letos izvedli po delih zaradi začasne izselitve. Kako je potekalo, pa po dogodkih.
2016/17
Menjavo knjig smo izvedli na šoli v sredo 14.6.2017. Prinesli smo knjige, ki smo jih že prebrali in bi jih želeli zamenjati in obogatiti svoje izkušnje z novo, drugačno vsebino.
2015/16
V četrtek, 21.4.2016, smo bili na zaključku projekta na Gimnaziji Ledina, kjer so nam pripravili krasen program. Poleg tega, da smo zamenjali svoje knjige za nove, so nas preizkusili v poznavanju izrekov vezanih za knjigo in branje kot je npr. brati z dlani, biti knjižni molj ipd. Naši tretji razredi so me zelo prijetno presenetili, saj so večino izrazov zelo dobro razumeli. Bravo!
Imeli smo tudi priložnost spoznati čisto pravega ilustratorja, Damijana Stepančiča, s katerim smo se pogovarjali o popolnoma vsakdanjih stvareh in tudi o čisto resnih stvareh … Po tem smo izdelali prav posebne stripe. Eden je narisal prvo slikico v stripu, drugi je nadaljeval in tako smo si izmenjevali stripe in nastala so zanimiva nadaljevanja.
Dan smo zaključili s kosilom in zadovoljni smo se vrnili v šolo, kjer smo dobljene knjige razdelili po razredih.
*******************************************************************************
Projekt nam je dal veliko, saj smo si knjige izmenjevali skozi celo leto. Najbolj smo bili aktivni pred počitnicami, ko smo si nabirali kupčke za počitniško branje. In to je najboljši možni rezultat. Projekt pa bomo tudi letos izvedli znotraj danih datumov.
V sredo, 13.4.2016, bomo izvedli na šoli menjavo knjig.
Tako kot lansko leto, bomo tudi letos menjali 1. razredi med seboj, 2. in 3. razredi med seboj in 4. in 6. razredi med seboj. Učenci od 6. do 9. razreda bodo menjavo izpeljali v knjižnici. Učenci bodo zapisali lepo misel za bodočega bralca na kartonček, ki ga bodo vložili v knjigo, ki jo bodo zamenjali. Knjige, ki bodo ostale, bomo odnesli na zaključno prireditev na Gimnazijo Ledina.
2014/15
V sredo, 15.4.2015, smo letos že drugič na šoli izpeljali Unesco projekt Menjaj branje in sanje, pri katerem smo iz zaprašenih polic potegnili knjige, ki smo jih že pred časom tam pustili. Na katronček smo zapisali lepo misel ali pa samo želje bodočemu bralcu, jih vložili v knjige in na ta dan knjige zamenjali med seboj. Učenci od 1. do 5. razreda smo menjali knjige med seboj, učenci višjih razredov pa med seboj. Letošnjemu projektu smo dodali tudi dobrodelno noto, saj smo nekaj izmed knjig, ki so jih učenci sami izbrali, podarili osnovnošolcem iz okolice Trsta, ki bi si jih sami težko privoščili. Ta osnovna šola je dvojezična in učenci so bili hvaležni za vsako slovensko besedo.
Hvala vsakemu posamezniku za sodelovanje.
23.5.2015 smo projekt zaključili na Gimnaziji Ledina, kjer smo našo knjigo(ustvarili smo nadaljevanje zgodbe o krokarju Edgarju – Marcus Sedgwick: Poplava in podočnik) zamenjali za nekaj njihovih knjig. Ogledali smo si tudi avtorsko predstavo gimnazijcev in imeli delavnico z origamijem in likovno nadgradnjo o krokarju Edgarju.
2013/14
Pri projektu sodelujemo prvo leto, vendar nam je odziv učencev pokazal, da bomo soudeleženci tudi v prihodnje. 9. aprila 2014 smo izpeljali izmenjavo knjig po celi šoli. Izvedli smo jo po skupinah: 1. razred med seboj, 2. in 3. razred med seboj ter 4. in 5. razred med seboj in pa višji razredi med seboj. učenci so prinesli v šolo knjigo, ki jim je doma nabirala prah. V knjigo so vložili lepo misel ali citat, ki je bil namenjen bodočemu bralcu. Nekateri učenci so prinesli celo več knjig, vzeli pa samo eno. Preostale knjige smo z učenci 3.a razreda odnesli na zaključno prireditev na Gimnazijo Ledina. Nekatere zamenjane knjige bodo ustvarjale tudi razredne knjižnice.
OPIS PROJEKTA:
Osnovni namen projekta Menjaj branje in sanje je širjenje bralne kulture med mladimi, saj branje spodbuja domišljijo in razmišljanje, širi obzorja ter nas notranje bogati. Omogoča nam, da usvojimo različna znanja in razgledanost, se seznanimo z neznanimi deželami, njihovimi težavami in prednostmi, družbenimi in medčloveškimi navadami… Podarja nam čustveno doživljanje in spoznavanje tujih izkušenj ter hkrati beg v lastne sanje. Posreduje nam uporabne in koristne informacije, vpogled v človekovo razmišljanje, dojemanje in s tem omogoča spoznavanje sebe in drugih. Branje pa je nenazadnje tudi koristen način kratkočasenja, ki nam lahko v življenje prinese veliko veselja in nam podarja intimen čas samo zase. Pri oblikovanju projekta je ustvarjalce vodila želja po izboljšanju medsebojnega sporazumevanja, razvijanju družbene kritičnosti in odgovornosti do sočloveka ter povečanju medgeneracijskega spoznavanja in učvrstitvi povezovanja med posamezniki. S projektom krepimo posamezne Unescove ideale, kot so: zmožnost sodelovati in deliti z drugimi, krepiti znanje in pripravljenost za medsebojno sprejemanje ter prijazno povezovanje in spoštovanje drugačnosti.
Gimnazija Ledina razpisuje nacionalni Unesco projekt Menjaj branje in sanje tudi v podporo UNESCO ASPnet načelo menjave: Delimo si znanje, strokovno pomoč in prijazno besedo.
Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.
(mongolski pregovor)
by Helena Sirotka | Jun 2, 2010 | Statični prispevki
OSEBNA IZKAZNICA PROJEKTA
Vodja projekta: Gimnazija Nova Gorica
Življenje na Goriškem je tesno povezano z mejo, ki že dolga desetletja ločuje romanski in slovanski svet. Slovenci, Italijani in Furlani ponovno odkrivamo enoten prostor, ki ga je meja v 20. stoletju nasilno razdelila in ga bo sedaj proces združevanja Evrope v sicer različnih zgodovinskih okoliščinah ponovno združil. Kot člen v mreži, ki je odprta navzven, se moramo tudi sami odpirati drugim in samim sebi. Projekt povezovalno spodbuja ustvarjalnost več dijakov, več učiteljev in več mentorjev. Mladi skozi delo v projektu Meja utrjujejo zavest o pomenu sodelovanja v mreži. Kot njeni dragoceni in potrebni členi pridobivajo izkušnjo skupnega učenja, raziskovanja, prijateljevanja z elementi zavezništva. S pomočjo načela prepoznavanja drugih preko sebe spoznajo lastno notranjo moč in kvaliteto, ki jo lahko ponudijo drugim in tako nastopajo veliko bolj samozavestno. Marsikatero vrednoto, ki krasi druge, pa lahko vgradijo v lastni sistem vrednot.
2018/19
Letošnje geslo je
IZ RODA V ROD…ZA VSE ČASE.
Potekal je ob Pomnilniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Obeležili smo mednarodni dan miru v sodelovanju z društvom TIRG PRIMORSKE, občino Miren, Kostanjevica in Društvom podeželskih žena Miren Orehovlje. Program je bil pester, z mnogo delavnicami in saditvijo drevesa v okviru projekta ENO Tree Planting Day.
Sodelovale so osnovne in srednje šole s cele Slovenije.
Delavnice, ki so se odvijale so bile naslednje:
* PEVSKI ZBOR
* ZGODOVISNKO UMETNIŠKA DELAVNICA
* ZGODOVINSKO-LITERARNA DELAVNICA
* LITERARNA DELAVNICA
* LITERARNA DELAVNICA V TUJIH JEZIKIH (francoščina, angleščina, nemščina, ruščina in italijanščina)
* POGOVOR V ANGLEŠKEM JEZIKU O TEMI SEČANJA
* MESTI NA MEJI V ITALIJANSKEM JEZIKU * NARAVOSLOVNA DELAVNICA
* ORIENTACIJA Z REŠEVANJEM MATEMATIČNIH, NARAVOSLOVNIH IN GEOGRAFSKIH NALOG
* FOTOGRAFSKA DELAVNICA
* GIBALNA DELAVNICA
* LIKOVNA DELAVNICA
* PLESNA DELAVNICA
* GLASBENA DELAVNICA
Naši učenci so sodelovali na likovni delavnici.
Vse skupaj je sodelovalo 615 učencev in učenk iz cele Slovenije. Med njimi so bili tudi 3 učenci naše šole.
Ogledali smo si Pomnik in razgled z vrha je bil fantastičen. Videli smo tudi morje in ob priložnostih, tako pravijo, se vidijo tudi Benetke.
Še nekaj fotografij.
Pomnik braniteljem slovenske zemlje na Cerju
Sprejele so nas predstavnice Društva podeželskih žena Miren Orehovlje in nas pogostile s tradicionalno dobrodošlico: kruh in sol.
Likovna delavnica in naš izdelek: matrica (učenci so se odločili, da bodo izdelali simbole naše šole).
Stkala so se nova prijateljstva.
Z razgledne točke Pomnika.
ENO Tree planting Day
by Helena Sirotka | Maj 9, 2010 | Statični prispevki
Projekt je bil izpeljan kot enkraten dogodek.
2014/15
KAMNIK
Projekt Dan kulturne raznolikosti je potekal v četrtek, 14.5.2015, v Kamniku.
Naši gostitelji so nas toplo sprejeli na pozdravni prireditvi v Kulturnem domu Kamnik, kjer nas je v dan pospremilo kar nekaj govorov ljudi, ki so zaslužni, da bomo program izpeljali, med drugim tudi župan občine Kamnik gospod Marjan Šarec.
Popeljali so nas po zgodovinskih poteh mesta Kamnik, za katerega nismo vedeli, da je vzgojil tako veliko pomembnih ljudi v slovenski zgodovini npr. Rudolfa Maistra, slovenski general in pesnik, Ivan Vavpotič, slovenski slikar in avtor prvih jugoslovanskih znamk, Marija Vera, ena prvih slovenskih igralk in režiserk, Josip Nikolaj Sadnikar, slovenski veterinar in zbiratelj umetnin in tudi danes zelo znan obraz s televizijskih ekranov in glas radijskih postaj slovenski humorist Denis Avdić.
Popeljali so nas tudi do gradu Zaprice, ki je obnovljen in ima na ogled prekrasno zbirko starih predmetov iz različnih zgodovinskih obdobij. Tu so nam pripravili krasen medkulturni glasbeni in pravljični program. Sledil je sprehod po čudovitem Kamniku.
Za zaključek pa smo uživali še pri ogledu muzikla z naslovom Čarovnik iz Oza, ki nas je vse toplo nasmejal.
Hvala gostiteljem za prečudovit in kulturno bogat dan.
