DEDIŠČINA V ROKAH MLADIH

Avtor: Helena Sirotka | Jul 15, 2022 | UNESCO

2022/23

Letos smo veliko govorili in izvedli kar nekaj delavnic na temo kulturne dediščine v našem kraju. V Šentvidu (Ljubljana), ki ožja okolica naše šole, se lahko pohvalimo z bogato kulturno dediščino, saj so tukaj odrasli tudi v slovenskem merilu znani kulturniki (Janez Bitenc, Anton Belec)… Prav tako pa so v kovačnici 7. avgusta 1895 izdelali Aljažev stolp, za katerega izdelavo je zaslužen Anton Belec s svojimi mojstri. 

Anton Belec ga je s svojimi sodelavci izdelal po načrtih Jakoba Aljaža. Izdelali so 6 kosov, ki so tehtali od 20 do 25kg. Stolp so najprej postavili na ogled izpred kovačnice, vanj pa so lahko stopili tudi tisti, ki si nikoli niso nadeli pohodnih čevljev. V Šentvidu so ga naložili na vlak do Mojstrane, od koder pa ga je 6 nosačev cel teden nosilo na vrh Triglava.

Učenci 1. razredov so tako obeležili delo mojstrov iz kovačnice tako, da so izdelali pomanjšane Aljaževe stolpe, Aleksander Bogataj, Kiara Frntić in Tadeja Duh pa so napisali pesem.

ALJAŽEV STOLP

Od nekdaj na svetu so stolpi bili,

veličastni narodi postavljali so jih vsi.

Od Nemcev, Habsburžanov, Francozov, Italijanov,

a vsi postavljali so jih zaman,

saj Jakob Aljaž prekašal jih je sam.

V času Aljaža smo bili pod Habsburško monarhijo,

v strahu, da si Avstrijci vse naše gore pridobijo.

Tukaj jim je junak naš stopil na poti,

kupil za goldinar ozemlje na Triglavu,

saj Avstrijci takrat so Slovencem bili na poti.

Tako so Slovenci dosegli svoj čar,

Aljažev stolp za Slovence bil je dar.

Jakob Aljaž je izdelal načrt,

ki poslal ga je v šentviško obrt.

Anton Belec se lotil izdelave je stolpa,

Avstrijcem so le ti se zdeli kot prava tolpa.

Po delih na Triglav so stolp naš nosili;

Aljaž in pet njegovih pomočnikov,

vsi so se res zelo trudili.

Nihče ni rekel, da prenašanje stolpa bo lahko,

nato še pet urno sestavljanje stolpa;

res, bilo je težko.

Stolp je bil prava lepota,

od znotraj in zunaj, ni ga spremljala nobena grdota,

ko notri si stopil, obšla te je milina,

kljub mrazu razveselila te je njegova toplina,

štiri okenca, trije stoli, vpisna knjiga in panoramska slika…

Oh, kako je bila velika.

1895 stolp na Triglavu je stal,

da nemški narod se ga res je bal.

Skozi čas njegova podoba se spreminjala je,

zelena, modra, rdeča,

barve na sebi nosil je vse.

Držal je zastavo, zvezdo,

s ponosom največjim, kot doslej,

Aljažev stolp naj stoji še naprej!

Dandanes so ga popolnoma obnovili,

njegovo staro podobo čisto skrili.

Še vedno oblika stolpa je enaka,

zato spomnimo se na Aljaža, našega junaka,

da narod Slovenski si zapomni država vsaka!

***************************************************************

V petek, 30.9.2022, smo obiskali OŠ Belokranjskega odreda v Semiču, ki je v letošnjem šolskem letu prevzela nosilno vlogo tega projekta.

Na prireditvi, ki je bila dobrodošlica kar več kot 300 udeležencem iz celotne Slovenije, smo imeli priložnost videti različne običaje tega dela Slovenije. Vse od plesov, pesmi do različnih inštrumentov.

Po slavnostnih nagovorih smo se porazdelili po 20 različnih delavnicah, ki so prav vsaka posebej, predstavljale del belokranjske dediščine. Predstavnika naše šole sta se udeležila pletenja zapestnic.

Za zaključek smo bili deležni predstavitve plesne folklorne skupine, ki se je tega dne naučila dva plesa in pevcev, ki so se prav tako predstavili s pesmimi, ki so se jih naučili tega dne.

Spodaj pripenjam nekaj v fotoaparat ujetih utrinkov tega dne.

***************************************************************

UNESCO šole in vrtci smo se začeli intenzivno ukvarjati z dediščino svojega kraja in s posvojitvami kulturnih ali/in naravnih, tehničnih in nesnovnih “spomenikov” že v letu 2002 in to nadaljujemo tudi danes.

Idejo posvajanja spomenikov je ob obisku Slovenije in OŠ Cirila Kosmača v Piranu, ki je idejni vodja projekta s tedanjo nacionalno UNESCO koordinatorico UNESCO ASP mreže Slovenije Alenko Aškerc Mikeln, podprl tudi tedanji generalni direktor UNESCA Koichiro Matsura in prevzel častno pokroviteljstvo nad projektom.

Kasneje je v šolskem letu 2012/13 projekt povzela OŠ Ledina iz Ljubljane. V sodelovanju z OŠ Leona Štuklja iz Maribora, ob podpori Urada za UNESCO Slovenije in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je nastala dragocena publikacija v slovenskem in angleškem jeziku, v kateri 59 Unesco šol predstavi 67 posvojenih spomenikov. Izšla je leta 2013, v Mariboru, v času ko je bilo mesto evropska prestolnica mladih. Pri tem je sodelovala tudi naša šola. Posvojili smo divji kostanj, ki ponosno stoji ob šoli že vsaj 60 let. PUBLIKACIJA

 Tokrat smo posvojili

ALJAŽEV STOLP.

Aljažev stolp je izdelal Anton Belec, kleparski mojster iz Šentvida. Izdelal ga je v šestih delih, ki so tehtali od 15 do 20kg. Dele stolpa so nato prepeljali z vlakom v Mojstrano, od tu pa jih je šest nosačev v enem dnevu znosilo na vrh Triglava.

Za postavljanje stolpa, 7. avgusta 1895, so potrebovali 5 ur. 

Pri tem so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar – Požganec, Tomaž Košir – Kobar in Andrej Belec s svojima delavcema.

Jakob Aljaž je za stolp odštel 300 goldinarjev.

Ko bomo razmišljali o stolpu, se bomo spomnili na stare obrti nekoč in danes, na pomen pohodništva, kako je kraj izgledal nekoč in se do danes spremenil, pomen Aljaževega stolpa nekoč in danes, ko je za mnoge postal simbol slovenstva…

POZDRAV PTIC MIRU

Avtor: Helena Sirotka | Jul 15, 2022 | UNESCO

2023/24

Slogan projekta je

SODELUJ IN SPREMENI!

Osrednja tema v letošnjem šolskem letu je

POMAGAJMO GRADITI SVET, KI NE BO UJET V EKRAN IN BO ZAZRT V SVETEL DAN.

Glavni cilji projekta so razvijanje socialnih veščin, v skladu z ogrodjem EU kompetenc, za strpno sobivanje in oblikovanje kulturnega dialoga, razvijanje državljanskih kompetenc, aktivno vključevanje v spreminjanje družbenega življenja in spodbujanje  pozitivnih misli in optimističnega ravnanja.

Osrednji dogodek je bil v Celju, v soboto, 23.9.2023, mi pa bodo aktivnosti izvajali skozi celotno šolsko leto.

Izvedli smo že ankete in intervjuje na temo uporabe mobilnih aparatov in dejavnosti, ki jih lahko izvajamo namesto uporabe le tega. Spodaj so naše ugotovitve in likovne predstavitve…

*************************************

2022/23

Slogan projekta je

SODELUJ IN SPREMENI!

Osrednja tema v letošnjem šolskem letu je

SKRB ZA MIR IN SVOBODO – TEMELJ SOŽITJA VSEH GENERACIJ.

Vabimo vas, da se nam pridružite pri uresničevanju zastavljene ideje o širjenju miru. Prav tako pa se še bolj poglobljeno odzivamo v novem šolskem letu z dejavnostmi na stanje nizke kulture komuniciranja v družbi in pojava negativnih in nestrpnih razmišljanj, zato bomo usmerjeno sledili cilju izboljšati kulturo komunikacije in dialoga.

CILJI projekta so:

• razvijanje socialnih veščin, v skladu z ogrodjem EU kompetenc, za strpno sobivanje in oblikovanje kulturnega dialoga,

• razvijanje državljanskih kompetenc,

• aktivno vključevanje v spreminjanje družbenega življenja,

• spodbujanje pozitivnih misli in optimističnega ravnanja.

Aktivnosti bodo potekale skozi celotno šolsko leto, osrednji dogodek je bil v soboto, 17.9.2022, v Celju.

Mi pa smo izvedli delavnico na temo medgeneracijskega sodelovanja in odkrili, da nam starejši s svojimi izkušnjami lahko veliko predajo. Odkrili smo tudi skupne stvari: radi igramo na inštrumente, lahko skupaj plešemo, gremo na sprehod, radi plavamo, radi beremo knjige, se pogovarjamo o različnih stvareh…

Izdelali smo tudi origami žerjave.

IZBOLJŠAJMO ODNOS DO HRANE

Avtor: Helena Sirotka | Okt 2, 2018 | UNESCO

2023/24

Pri vsakem obroku hrane, se spomnimo na bonton, ki sodi zraven, hvaležnost, ki naj bi jo občutili, ker sodimo med ljudi, ki jim ni potrebno skrbeti, ali bomo imeli pred seboj naslednji obrok hrane. Odkrivali bomo raznolikost naše prehrane, iskali načine kako popestriti svoje obroke…

Učenci in učitelji bomo skrbeli tudi, da bo čim manj hrane šlo v smeti. 

2022/23

Učence bi radi izobrazili o tem, kako ravnati s hrano, kam z odpadno hrano in kam s hrano, ki ostane nerazdeljena. Učili smo se sami pripraviti količinsko primeren uravnotežen obrok. Učili smo se razumeti in spoštovati prehranjevalne navade različnih narodov in skupnosti.

2021/22

Projekt se ponovno vrača in tudi letos se bomo pogovarjali o odnosu do hrane, zmanjševanju odpadne hrane…

2020/21

Projekt žal ni bil razpisan,

vendar smo vseeno veliko govorili o pomenu zdrave prehrane.

Govorili smo tudi o tem, kako pomembno je,

da pri sebi presodimo kako zelo smo lačni

in si temu primerno naložimo krožnik,

da hrane ne mečemo v smeti.

2019/20

Projekt poteka v enaki obliki tudi letošnje šolsko leto.

2018/19

V dobi, ko je hrane včasih na pretek, se dogaja, da otroci z njo ne znajo več smotrno ravnati.

Povečuje se količina odpadne hrane, na drugi strani pa so nekateri lačni.

Učence bi radi izobrazili o tem, kako ravnati s hrano, kam z odpadno hrano in kam s hrano, ki ostane nerazdeljena.

Želimo jih ozaveščati o količini odpadne hrane, za katero si želimo, da bi je bilo čim manj, zato lahko sami zmanjšajo količino odpadkov in smotrno sooblikujejo jedilnike. 

Projekt bo potekal skozi celotno šolsko leto,

najbolj pa se bomo nanj osredotočili v času TEDNA OTROKA, 1. – 7.10.2018. 

Cilji projekta:

• uzavestiti pomen uravnotežene prehrane

• naučiti učence oceniti svoje (količinske) potrebe po hrani

• zmanjšati količino odpadne hrane

• koristno razdeliti nerazdeljeno hrano

• razvijati odnos do hrane pri učencih, ki imajo brezplačno kosilo

• razumeti in spoštovati prehranjevalne navade različnih narodov in skupnosti

• spreminjati sebe in svoj pogled na ravnanje s hrano 

• razviti kritičen odnos do sporočil na embalaži (bio, eko, brez sladkorja, brez glutena, …)

• spodbujati učence h kulturnemu uživanju hrane.

Dejavnosti:

• • beleženje količine odpadne hrane 1 teden ( od 1. do 7.10.2018) in analiza vzrokov za povečanje (zmanjšanje) odpadkov,

  • pogovor o razporeditvi hrane po svetu in lakoti,

  • povabilo in srečanje z osebo, ki je bila soočena z lakoto,

  • povabilo in srečanje s prostovoljci ali osebo, ki pomaga lačnim v domačem kraju,

  • razgovor o hrani, ki ostane v šoli in kam gre iz šole,

  • spoznavanje prehranjevalnih navad različnih narodov in skupnosti in kako to vpliva na zavrženo hrano (narodnosti učencev v razredu),

  • likovno ustvarjanje na temo hrane in odpadkov,

  • zbiranje receptov, kako porabiti neuporabljene ostanke hrane (Kaj naredijo doma z ostanki hrane?),

  • priprava jedi iz neuporabljenih ostankov hrane (Morda izdelava namaza…),

  • oblikovati smernice za ravnanje s hrano pri malici in kosilu,

  • priprava pogrinjkov za vsakdan in za posebne priložnosti, praznike,

  • predstavitev kuhinj različnih narodnosti, katerih učenci obiskujejo našo šolo.

MENJAJ BRANJE IN SANJE

Avtor: Helena Sirotka | Apr 14, 2015 | UNESCO

2023/24

Najprej smo se pogovarjali o trajnostnem razvoju, kako je pomembno, da se zavedamo, da naša dejanja vplivajo na ljudi okrog nas, na našo okolico  in na naravo.

Zakaj je pomembno branje? Tema, o kateri se pogovarjamo skozi celo življenje… in vedno najdemo nove odgovore.

Nato smo temi združili in ugotovili, da bi lahko prispevali svoj košček s tem, da pobrišemo prah s knjig, ki jih imamo doma in jih ne beremo več, iz različnih razlogov.

Tako smo prinesli v šolo nekaj knjig, jih razporedili glede na zahtevnost in izvedli menjavo le teh.

2022/23

Projekt je potekal zadnjih 14 dni pouka. Učenci so knjige predhodno prinašali v šolo, da bi jih lahko razvrstili glede na to, za katero starost so primerne. Na zadnji šolski dan pa smo si jih izmenjali. Učenci so bili veseli knjig, ki so jih ob tem dobili, tiste, ki so ostale, pa smo razdelili v razredne knjižnice.

2021/22

V letošnjem letu smo v 1. in 2. razredih izvedli menjavo v aprilu, v 3.b razredu pa smo znotraj svojega razreda to izpeljali kar na zadnji šolski dan in si tako zagotovili dobro branje za čas med počitnicami.

Zbralo se je kar nekaj zanimivih knjig, ki so si jih učenci z veseljem zamenjali. 

2020/21

Tudi letos smo izmenjali knjige na zadnji šolski dan. Ker se razredi nismo smeli mešati, smo izmenjavo izvedli znotraj razredov.

2019/20

Tudi letos smo izmenjali knjige. Izvedli smo na zadnji šolski dan. Zaključka na OŠ Ledina v četrtek, 23.4.2020, kjer naj bi imeli pogovor in delavnico s pisateljem Igorjem Karlovškom, ko naj bi predhodno prebrali njegov roman z naslovom Preživetje, žal ni bilo zaradi karantene. Knjigo pa smo vseeno prebrali.

2018/19

Knjige smo si tudi letos izmenjali in sicer 24.4.2019. V sklopu projekta smo prebrali, pregledali med drugim knjigo Zgodovina Slovenije v stripu.

Zaključna menjava in prireditev ob praznovanju mednarodnega dneva knjige in avtorskih pravic je bila v četrtek, 25. aprila 2019 na Gimnaziji Ledina.

Na srečanju smo sodelovali na literarno-likovni delavnici in na okrogli mizi, kjer so gostili pisatelja Žigo X Gombača in ilustratorja ter striparja Ivana Mitrevskega.

2017/18

Menjavo knjig bomo letos izvedli po delih zaradi začasne izselitve. Kako je potekalo, pa po dogodkih.

2016/17

Menjavo knjig smo izvedli na šoli v sredo 14.6.2017. Prinesli smo knjige, ki smo jih že prebrali in bi jih želeli zamenjati in obogatiti svoje izkušnje z novo, drugačno vsebino.

2015/16

V četrtek, 21.4.2016, smo bili na zaključku projekta na Gimnaziji Ledina, kjer so nam pripravili krasen program. Poleg tega, da smo zamenjali svoje knjige za nove, so nas preizkusili v poznavanju izrekov vezanih za knjigo in branje kot je npr. brati z dlani, biti knjižni molj ipd. Naši tretji razredi so me zelo prijetno presenetili, saj so večino izrazov zelo dobro razumeli. Bravo!

Imeli smo tudi priložnost spoznati čisto pravega ilustratorja, Damijana Stepančiča, s katerim smo se pogovarjali o popolnoma vsakdanjih stvareh in tudi o čisto resnih stvareh … Po tem smo izdelali prav posebne stripe. Eden je narisal prvo slikico v stripu, drugi je nadaljeval in tako smo si izmenjevali stripe in nastala so zanimiva nadaljevanja.

Dan smo zaključili s kosilom in zadovoljni smo se vrnili v šolo, kjer smo dobljene knjige razdelili po razredih.

*******************************************************************************

Projekt nam je dal veliko, saj smo si knjige izmenjevali skozi celo leto. Najbolj smo bili aktivni pred počitnicami, ko smo si nabirali kupčke za počitniško branje. In to je najboljši možni rezultat. Projekt pa bomo tudi letos izvedli znotraj danih datumov.

V sredo, 13.4.2016, bomo izvedli na šoli menjavo knjig.

Tako kot lansko leto, bomo tudi letos menjali 1. razredi med seboj, 2. in 3. razredi med seboj in 4. in 6. razredi med seboj. Učenci od 6. do 9. razreda bodo menjavo izpeljali v knjižnici. Učenci bodo zapisali lepo misel za bodočega bralca na kartonček, ki ga bodo vložili v knjigo, ki jo bodo zamenjali. Knjige, ki bodo ostale, bomo odnesli na zaključno prireditev na Gimnazijo Ledina.

2014/15

V sredo, 15.4.2015, smo letos že drugič na šoli izpeljali Unesco projekt Menjaj branje in sanje, pri katerem smo iz zaprašenih polic potegnili knjige, ki smo jih že pred časom tam pustili. Na katronček smo zapisali lepo misel ali pa samo želje bodočemu bralcu, jih vložili v knjige in na ta dan knjige zamenjali med seboj. Učenci od 1. do 5. razreda smo menjali knjige med seboj, učenci višjih razredov pa med seboj. Letošnjemu projektu smo dodali tudi dobrodelno noto, saj smo nekaj izmed knjig, ki so jih učenci sami izbrali, podarili osnovnošolcem iz okolice Trsta, ki bi si jih sami težko privoščili. Ta osnovna šola je dvojezična in učenci so bili hvaležni za vsako slovensko besedo.

Hvala vsakemu posamezniku za sodelovanje.

23.5.2015 smo projekt zaključili na Gimnaziji Ledina, kjer smo našo knjigo(ustvarili smo nadaljevanje zgodbe o krokarju Edgarju – Marcus Sedgwick: Poplava in podočnik) zamenjali za nekaj njihovih knjig. Ogledali smo si tudi avtorsko predstavo gimnazijcev in imeli delavnico z origamijem in likovno nadgradnjo o krokarju Edgarju.

2013/14

Pri projektu sodelujemo prvo leto, vendar nam je odziv učencev pokazal, da bomo soudeleženci tudi v prihodnje. 9. aprila 2014 smo izpeljali izmenjavo knjig po celi šoli. Izvedli smo jo po skupinah: 1. razred med seboj, 2. in 3. razred med seboj ter 4. in 5. razred med seboj in pa višji razredi med seboj. učenci so prinesli v šolo knjigo, ki jim je doma nabirala prah. V knjigo so vložili lepo misel ali citat, ki je bil namenjen bodočemu bralcu. Nekateri učenci so prinesli celo več knjig, vzeli pa samo eno. Preostale knjige smo z učenci 3.a razreda odnesli na zaključno prireditev na Gimnazijo Ledina. Nekatere zamenjane knjige bodo ustvarjale tudi razredne knjižnice.

OPIS PROJEKTA:

Osnovni namen projekta Menjaj branje in sanje je širjenje bralne kulture med mladimi, saj branje spodbuja domišljijo in razmišljanje, širi obzorja ter nas notranje bogati. Omogoča nam, da usvojimo različna znanja in razgledanost, se seznanimo z neznanimi deželami, njihovimi težavami in prednostmi, družbenimi in medčloveškimi navadami… Podarja nam čustveno doživljanje in spoznavanje tujih izkušenj ter hkrati beg v lastne sanje. Posreduje nam uporabne in koristne informacije, vpogled v človekovo razmišljanje, dojemanje in s tem omogoča spoznavanje sebe in drugih. Branje pa je nenazadnje tudi koristen način kratkočasenja, ki nam lahko v življenje prinese veliko veselja in nam podarja intimen čas samo zase. Pri oblikovanju projekta je ustvarjalce vodila želja po izboljšanju medsebojnega sporazumevanja, razvijanju družbene kritičnosti in odgovornosti do sočloveka ter povečanju medgeneracijskega spoznavanja in učvrstitvi povezovanja med posamezniki. S projektom krepimo posamezne Unescove ideale, kot so: zmožnost sodelovati in deliti z drugimi, krepiti znanje in pripravljenost za medsebojno sprejemanje ter prijazno povezovanje in spoštovanje drugačnosti.

Gimnazija Ledina razpisuje nacionalni Unesco projekt Menjaj branje in sanje tudi v podporo UNESCO ASPnet načelo menjave: Delimo si znanje, strokovno pomoč in prijazno besedo.

Sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo.
(mongolski pregovor)