DEDIŠČINA V ROKAH MLADIH

by Helena Sirotka | Jul 15, 2022 | UNESCO

2022/23

Letos smo veliko govorili in izvedli kar nekaj delavnic na temo kulturne dediščine v našem kraju. V Šentvidu (Ljubljana), ki ožja okolica naše šole, se lahko pohvalimo z bogato kulturno dediščino, saj so tukaj odrasli tudi v slovenskem merilu znani kulturniki (Janez Bitenc, Anton Belec)… Prav tako pa so v kovačnici 7. avgusta 1895 izdelali Aljažev stolp, za katerega izdelavo je zaslužen Anton Belec s svojimi mojstri. 

Anton Belec ga je s svojimi sodelavci izdelal po načrtih Jakoba Aljaža. Izdelali so 6 kosov, ki so tehtali od 20 do 25kg. Stolp so najprej postavili na ogled izpred kovačnice, vanj pa so lahko stopili tudi tisti, ki si nikoli niso nadeli pohodnih čevljev. V Šentvidu so ga naložili na vlak do Mojstrane, od koder pa ga je 6 nosačev cel teden nosilo na vrh Triglava.

Učenci 1. razredov so tako obeležili delo mojstrov iz kovačnice tako, da so izdelali pomanjšane Aljaževe stolpe, Aleksander Bogataj, Kiara Frntić in Tadeja Duh pa so napisali pesem.

ALJAŽEV STOLP

Od nekdaj na svetu so stolpi bili,

veličastni narodi postavljali so jih vsi.

Od Nemcev, Habsburžanov, Francozov, Italijanov,

a vsi postavljali so jih zaman,

saj Jakob Aljaž prekašal jih je sam.

V času Aljaža smo bili pod Habsburško monarhijo,

v strahu, da si Avstrijci vse naše gore pridobijo.

Tukaj jim je junak naš stopil na poti,

kupil za goldinar ozemlje na Triglavu,

saj Avstrijci takrat so Slovencem bili na poti.

Tako so Slovenci dosegli svoj čar,

Aljažev stolp za Slovence bil je dar.

Jakob Aljaž je izdelal načrt,

ki poslal ga je v šentviško obrt.

Anton Belec se lotil izdelave je stolpa,

Avstrijcem so le ti se zdeli kot prava tolpa.

Po delih na Triglav so stolp naš nosili;

Aljaž in pet njegovih pomočnikov,

vsi so se res zelo trudili.

Nihče ni rekel, da prenašanje stolpa bo lahko,

nato še pet urno sestavljanje stolpa;

res, bilo je težko.

Stolp je bil prava lepota,

od znotraj in zunaj, ni ga spremljala nobena grdota,

ko notri si stopil, obšla te je milina,

kljub mrazu razveselila te je njegova toplina,

štiri okenca, trije stoli, vpisna knjiga in panoramska slika…

Oh, kako je bila velika.

1895 stolp na Triglavu je stal,

da nemški narod se ga res je bal.

Skozi čas njegova podoba se spreminjala je,

zelena, modra, rdeča,

barve na sebi nosil je vse.

Držal je zastavo, zvezdo,

s ponosom največjim, kot doslej,

Aljažev stolp naj stoji še naprej!

Dandanes so ga popolnoma obnovili,

njegovo staro podobo čisto skrili.

Še vedno oblika stolpa je enaka,

zato spomnimo se na Aljaža, našega junaka,

da narod Slovenski si zapomni država vsaka!

***************************************************************

V petek, 30.9.2022, smo obiskali OŠ Belokranjskega odreda v Semiču, ki je v letošnjem šolskem letu prevzela nosilno vlogo tega projekta.

Na prireditvi, ki je bila dobrodošlica kar več kot 300 udeležencem iz celotne Slovenije, smo imeli priložnost videti različne običaje tega dela Slovenije. Vse od plesov, pesmi do različnih inštrumentov.

Po slavnostnih nagovorih smo se porazdelili po 20 različnih delavnicah, ki so prav vsaka posebej, predstavljale del belokranjske dediščine. Predstavnika naše šole sta se udeležila pletenja zapestnic.

Za zaključek smo bili deležni predstavitve plesne folklorne skupine, ki se je tega dne naučila dva plesa in pevcev, ki so se prav tako predstavili s pesmimi, ki so se jih naučili tega dne.

Spodaj pripenjam nekaj v fotoaparat ujetih utrinkov tega dne.

***************************************************************

UNESCO šole in vrtci smo se začeli intenzivno ukvarjati z dediščino svojega kraja in s posvojitvami kulturnih ali/in naravnih, tehničnih in nesnovnih “spomenikov” že v letu 2002 in to nadaljujemo tudi danes.

Idejo posvajanja spomenikov je ob obisku Slovenije in OŠ Cirila Kosmača v Piranu, ki je idejni vodja projekta s tedanjo nacionalno UNESCO koordinatorico UNESCO ASP mreže Slovenije Alenko Aškerc Mikeln, podprl tudi tedanji generalni direktor UNESCA Koichiro Matsura in prevzel častno pokroviteljstvo nad projektom.

Kasneje je v šolskem letu 2012/13 projekt povzela OŠ Ledina iz Ljubljane. V sodelovanju z OŠ Leona Štuklja iz Maribora, ob podpori Urada za UNESCO Slovenije in Slovenske nacionalne komisije za UNESCO je nastala dragocena publikacija v slovenskem in angleškem jeziku, v kateri 59 Unesco šol predstavi 67 posvojenih spomenikov. Izšla je leta 2013, v Mariboru, v času ko je bilo mesto evropska prestolnica mladih. Pri tem je sodelovala tudi naša šola. Posvojili smo divji kostanj, ki ponosno stoji ob šoli že vsaj 60 let. PUBLIKACIJA

 Tokrat smo posvojili

ALJAŽEV STOLP.

Aljažev stolp je izdelal Anton Belec, kleparski mojster iz Šentvida. Izdelal ga je v šestih delih, ki so tehtali od 15 do 20kg. Dele stolpa so nato prepeljali z vlakom v Mojstrano, od tu pa jih je šest nosačev v enem dnevu znosilo na vrh Triglava.

Za postavljanje stolpa, 7. avgusta 1895, so potrebovali 5 ur. 

Pri tem so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar – Požganec, Tomaž Košir – Kobar in Andrej Belec s svojima delavcema.

Jakob Aljaž je za stolp odštel 300 goldinarjev.

Ko bomo razmišljali o stolpu, se bomo spomnili na stare obrti nekoč in danes, na pomen pohodništva, kako je kraj izgledal nekoč in se do danes spremenil, pomen Aljaževega stolpa nekoč in danes, ko je za mnoge postal simbol slovenstva…

POZDRAV PTIC MIRU

by Helena Sirotka | Jul 15, 2022 | UNESCO

2023/24

Slogan projekta je

SODELUJ IN SPREMENI!

Osrednja tema v letošnjem šolskem letu je

POMAGAJMO GRADITI SVET, KI NE BO UJET V EKRAN IN BO ZAZRT V SVETEL DAN.

Glavni cilji projekta so razvijanje socialnih veščin, v skladu z ogrodjem EU kompetenc, za strpno sobivanje in oblikovanje kulturnega dialoga, razvijanje državljanskih kompetenc, aktivno vključevanje v spreminjanje družbenega življenja in spodbujanje  pozitivnih misli in optimističnega ravnanja.

Osrednji dogodek je bil v Celju, v soboto, 23.9.2023, mi pa bodo aktivnosti izvajali skozi celotno šolsko leto.

Izvedli smo že ankete in intervjuje na temo uporabe mobilnih aparatov in dejavnosti, ki jih lahko izvajamo namesto uporabe le tega. Spodaj so naše ugotovitve in likovne predstavitve…

*************************************

2022/23

Slogan projekta je

SODELUJ IN SPREMENI!

Osrednja tema v letošnjem šolskem letu je

SKRB ZA MIR IN SVOBODO – TEMELJ SOŽITJA VSEH GENERACIJ.

Vabimo vas, da se nam pridružite pri uresničevanju zastavljene ideje o širjenju miru. Prav tako pa se še bolj poglobljeno odzivamo v novem šolskem letu z dejavnostmi na stanje nizke kulture komuniciranja v družbi in pojava negativnih in nestrpnih razmišljanj, zato bomo usmerjeno sledili cilju izboljšati kulturo komunikacije in dialoga.

CILJI projekta so:

• razvijanje socialnih veščin, v skladu z ogrodjem EU kompetenc, za strpno sobivanje in oblikovanje kulturnega dialoga,

• razvijanje državljanskih kompetenc,

• aktivno vključevanje v spreminjanje družbenega življenja,

• spodbujanje pozitivnih misli in optimističnega ravnanja.

Aktivnosti bodo potekale skozi celotno šolsko leto, osrednji dogodek je bil v soboto, 17.9.2022, v Celju.

Mi pa smo izvedli delavnico na temo medgeneracijskega sodelovanja in odkrili, da nam starejši s svojimi izkušnjami lahko veliko predajo. Odkrili smo tudi skupne stvari: radi igramo na inštrumente, lahko skupaj plešemo, gremo na sprehod, radi plavamo, radi beremo knjige, se pogovarjamo o različnih stvareh…

Izdelali smo tudi origami žerjave.

IZBOLJŠAJMO ODNOS DO HRANE

by Helena Sirotka | Okt 2, 2018 | UNESCO

2023/24

Pri vsakem obroku hrane, se spomnimo na bonton, ki sodi zraven, hvaležnost, ki naj bi jo občutili, ker sodimo med ljudi, ki jim ni potrebno skrbeti, ali bomo imeli pred seboj naslednji obrok hrane. Odkrivali bomo raznolikost naše prehrane, iskali načine kako popestriti svoje obroke…

Učenci in učitelji bomo skrbeli tudi, da bo čim manj hrane šlo v smeti. 

2022/23

Učence bi radi izobrazili o tem, kako ravnati s hrano, kam z odpadno hrano in kam s hrano, ki ostane nerazdeljena. Učili smo se sami pripraviti količinsko primeren uravnotežen obrok. Učili smo se razumeti in spoštovati prehranjevalne navade različnih narodov in skupnosti.

2021/22

Projekt se ponovno vrača in tudi letos se bomo pogovarjali o odnosu do hrane, zmanjševanju odpadne hrane…

2020/21

Projekt žal ni bil razpisan,

vendar smo vseeno veliko govorili o pomenu zdrave prehrane.

Govorili smo tudi o tem, kako pomembno je,

da pri sebi presodimo kako zelo smo lačni

in si temu primerno naložimo krožnik,

da hrane ne mečemo v smeti.

2019/20

Projekt poteka v enaki obliki tudi letošnje šolsko leto.

2018/19

V dobi, ko je hrane včasih na pretek, se dogaja, da otroci z njo ne znajo več smotrno ravnati.

Povečuje se količina odpadne hrane, na drugi strani pa so nekateri lačni.

Učence bi radi izobrazili o tem, kako ravnati s hrano, kam z odpadno hrano in kam s hrano, ki ostane nerazdeljena.

Želimo jih ozaveščati o količini odpadne hrane, za katero si želimo, da bi je bilo čim manj, zato lahko sami zmanjšajo količino odpadkov in smotrno sooblikujejo jedilnike. 

Projekt bo potekal skozi celotno šolsko leto,

najbolj pa se bomo nanj osredotočili v času TEDNA OTROKA, 1. – 7.10.2018. 

Cilji projekta:

• uzavestiti pomen uravnotežene prehrane

• naučiti učence oceniti svoje (količinske) potrebe po hrani

• zmanjšati količino odpadne hrane

• koristno razdeliti nerazdeljeno hrano

• razvijati odnos do hrane pri učencih, ki imajo brezplačno kosilo

• razumeti in spoštovati prehranjevalne navade različnih narodov in skupnosti

• spreminjati sebe in svoj pogled na ravnanje s hrano 

• razviti kritičen odnos do sporočil na embalaži (bio, eko, brez sladkorja, brez glutena, …)

• spodbujati učence h kulturnemu uživanju hrane.

Dejavnosti:

• • beleženje količine odpadne hrane 1 teden ( od 1. do 7.10.2018) in analiza vzrokov za povečanje (zmanjšanje) odpadkov,

  • pogovor o razporeditvi hrane po svetu in lakoti,

  • povabilo in srečanje z osebo, ki je bila soočena z lakoto,

  • povabilo in srečanje s prostovoljci ali osebo, ki pomaga lačnim v domačem kraju,

  • razgovor o hrani, ki ostane v šoli in kam gre iz šole,

  • spoznavanje prehranjevalnih navad različnih narodov in skupnosti in kako to vpliva na zavrženo hrano (narodnosti učencev v razredu),

  • likovno ustvarjanje na temo hrane in odpadkov,

  • zbiranje receptov, kako porabiti neuporabljene ostanke hrane (Kaj naredijo doma z ostanki hrane?),

  • priprava jedi iz neuporabljenih ostankov hrane (Morda izdelava namaza…),

  • oblikovati smernice za ravnanje s hrano pri malici in kosilu,

  • priprava pogrinjkov za vsakdan in za posebne priložnosti, praznike,

  • predstavitev kuhinj različnih narodnosti, katerih učenci obiskujejo našo šolo.