Skoči na glavno vsebino
Select Page

Bodi FACA in reci NE!

Hej, ti! Ti, ja!

Morda si opazil/a, da smo v teh časih takorekoč vsi vsak dan še pogosteje kot sicer prisotni in aktivni na spletu in v sodobnih e-komunikacijskih kanalih. To pomeni, da smo vsi – otroci, mladostniki in odrasli – tudi bolj ranljivi in hitreje lahko postanemo žrtve spletnega nasilja.

Veš, kako si lahko varnejši/a na internetu? Kaj lahko storiš, če si priča ali žrtev spletnega nasilja?

Kaj je spletno nasilje?

Spletno nasilje pomeni, da ena ali več oseb na spletu (spletna omrežja, aplikacije, spletne strani) nad žrtvijo izvajajo nasilje, npr. verbalno napadajo, brez dovoljenja delijo fotografije, ustrahujejo, obrekujejo, grozijo ipd. To je groba kršitev človekovih pravic, poseg v človekovo integriteto in neprimerno prestopanje osebnih mej! Gre za zlorabo moči, saj tovrstna neprimerna ravnanja dajejo povzročitelju občutek nadvlade in premoči nad žrtvijo.

Katere so najpogostejše oblike spletnega nasilja?

    • sovražni govor (to je najpogostejša oblika spletnega nasilja. Glavni cilj sovražnega govora je razčlovečiti tiste, proti katerim je usmerjen, njegov namen pa je ponižati, prestrašiti in spodbuditi nasilje),
    • žaljiva sporočila,
    • izključevanje iz skupin,
    • ustvarjanje sovražnih skupin,
    • ustvarjanje lažnih profilov,
    • deljenje posnetkov, fotografij in/ali njihovo predelovanje na žaljiv način,
    • spletno obrekovanje, spletno zalezovanje in grožnje.

Zapomni si: spletno nasilje – kot vsaka druga oblika nasilja – povzroči in pusti posledice(!), četudi se morda sprva zdi nedolžno. Marsikatera žrtev v resnici zelo trpi, vendar tega ne upa pokazati. Dopuščanje in stopnjevanje tovrstnega nasilja ima lahko tudi tragične posledice (npr. depresijo, samopoškodovanje ipd.).

Kaj lahko storiš če si priča ali žrtev spletnega nasilja?

Zavedaj se, da spletno nasilje nikoli ni (in ne sme biti) dopustno! Na družabnih omrežjih neprimerne komentarje prijavi, nasilneže pa blokiraj! O spletnem nasilju obvesti odraslo osebo, ki ji zaupaš!

Proti nasilnežu nikoli ne ukrepamo z nasiljem, saj to običajno povzroči še več nasilja. Zelo pogosto so posamezniki nasilni, ker tudi sami potrebujejo pomoč. Če takšnega nasilneža razkrijemo, mu dejansko lahko tudi omogočimo, da bo pomoči deležen.

Kako lahko poiščeš pomoč?

    • obrni se na odraslo osebo, ki ji zaupaš (doma ali v šoli),
    • obišči in razišči točko osveščanja za otroke, mladostnike in starše na https://safe.si/,
    • obišči in razišči spletno stran https://odklikni.si/,
    • za napotke o varni uporabi interneta obišči https://www.varninainternetu.si/,
    • neprimerne vsebine lahko prijaviš na https://www.spletno-oko.si/,
    • pokliči TOM telefon za otroke in mladostnike na tel. št. 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro),
    • pokliči Društvo SOS na 031 699 333 (od 9h do 15h), 080 11 55 (od 12h do 18h) oz. na drustvo-sos@drustvo-sos.si,
    • pokliči društvo za nenasilno komunikacijo na 031 770 120 vsak dan od 8. do 20. ure,
    • pokliči policijo na 113.

PREDEN OBJAVIŠ KARKOLI O KOMERKOLI SE VPRAŠAJ:

Bi želel/a, da isto nekdo objavi o meni?

Kako bi se počutil/a na njegovem mestu?

 


 

 

Življenje v Ljubljani med epidemijo

Spoštovani starši, učenke in učenci!

Danes smo vsi prebivalci MO Ljubljane prejeli v poštne nabiralnike Glasilo Mestne občine Ljubljane. Vsebina je posvečena trenutnim aktualnim dogodkom z naslovom Življenje v Ljubljani med epidemijo. Če glasilo navadno takoj odložite na kup za papirno akcijo, vam svetujem, da tokrat naredite izjemo.

V glasilu je veliko koristnih nasvetov naših priznanih in prizadevnih zdravnikov, zbrane pa so tudi pomembne informacije o koronavirusu (COVID-19).

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) odgovarja na pogosta vprašanja v zvezi s koronavirusom, stanovalcem v večstanovanjskih stavbah posreduje priporočila, ki jim pomagajo pri preprečevanju širjenja virusa, in nam svetuje, kako obvladati stres ter zmanjšati občutek strahu, panike in zaskrbljenosti. Zelo dragocen je prispevek Pomoč svojcem ali prijateljem v duševni stiski, v socialni stiski in v primeru nasilja. Zbrane so institucije in navedeni kontakti, kamor se lahko obrnete po psihološko in drugo pomoč. Dobrodošli so nasveti staršem in odraslim v članku Kako se pogovarjati z otroki o koronavirusu. Otroci se na negotovost, ki je prisotna, odzivajo različno. Zagotovo pa je, da se zgledujejo po obnašanju odraslih. NIJZ svetuje, naj odrasli ostanemo mirni, z otrokom pa se o nastali situaciji moramo pogovarjati. V članku najdemo nekaj kratkih in koristnih nasvetov, kako naj ta pogovor vodimo.

V glasilu je nekaj idej za razvedrilo in namigov za obisk kulturnih prireditev, muzejev, galerij, gledališč in drugih kulturnih ustanov preko spleta.

Upoštevanja vredno je povabilo, naj spremenimo navade in jemo lokalno pridelano hrano. Zbranih je nekaj kontaktov lokalnih kmetij, kjer lahko kupite domače pridelke. Lokalno je boljše!

In še misel iz nagovora župana Zorana Jankovića:

»Danes je čas za solidarnost, čas za sočutje, strpnost in socialnost. Danes je čas za medsebojno pomoč in spoštovanje.«

In še moj namig: vzemite si čas za svoje bližnje, razveselite jih z drobno pozornostjo, bodite prijazni, ljubeči, zabavni in veliko se smejte.

Olga Oven, šolska svetovalna delavka

Psihosocialna podpora na posebni telefonski številki RK Ljubljana

Spoštovani učiteljice in učitelji, svetovalne delavke in delavci, vzgojitelji in vzgojiteljice!

Pošiljamo vam obvestilo o posebni telefonski številki, na katero lahko pokličejo starši, otroci in mladostniki, ki se v soočanju z novo situacijo srečujejo z neprijetnimi občutki negotovosti, zaskrbljenosti, naveličanosti in tudi jeze.
S strokovnjaki se lahko posvetujejo in se razbremenijo ter dobijo kakšen uporaben nasvet tudi na praktična vprašanja vsakdanjega življenja v izolaciji.

Vedrana Pokleka

 

 

 

 

 

Pomembno je počutje doma

Drage učenke in učenci, spoštovani starši!

Teče že tretji teden pouka na daljavo. Naše življenje in neposredni socialni stiki se odvijajo v krogu družine. S sorodniki,  prijatelji, sošolci in drugimi smo v stiku le preko telefonov in socialnih omrežij. Včasih imamo občutek, da se nam je življenje postavilo na glavo. Naša šola je nenavadno tiha. Ob vstopu skozi »najtežji predmet na šoli« (po izjavi pisatelja Slavka Pregla) se ne sliši igranja klavirja, učiteljevih razlag, utihnil je otroški živ – žav,  le šolski zvonec se ne meni za spremembe.

Kar naenkrat smo bili vsi postavljeni pred nove izzive. Dnevni ritem se nam je popolnoma spremenil. Da bi uspešno omejili širjenje korona virusa COVID19, večina upošteva navodilo »ostanidoma«. Pri tem nas spodbujajo govorci na radiu in TV, strokovnjaki in umetniki.

Ob poslušanju vsakodnevnih novic se nam porajajo vprašanja, dileme, mogoče celo stiske in strahovi, zato je pomembno, da jih preženemo z dobrimi in verodostojnimi informacijami,  znanjem ter primerno razlago.

Pri spopadanju s strahom pred neznanim so nam lahko v veliko pomoč za to usposobljeni strokovnjaki s svojimi nasveti.

Poskrbite, da bo življenje doma prijetno. Vzpostavite dnevno rutino, ki vam bo omogočila čim bolj sproščeno preživljanje časa. Učenci si naj naredijo urnik dopoldanskega in popoldanskega dela, kajti red, rutina in predvidljivost so pomembni elementi občutka varnosti. Pomembni sta tudi sprostitev in zabava (nekaj predlogov tukaj) in telesna dejavnost. Naši učitelji vam vsak dan posredujejo bogato izbiro idej za kvalitetno in ustvarjalno preživljanje časa ter opravljanje šolskega in domačega dela. Po odzivih sodeč večino učencev naloge opravlja redno, resno in odgovorno.

V času »ostanidoma« je skrb za dobro počutje in medsebojno razumevanje velikega pomena. Vsak naj po svojih močeh prispeva, da bo razpoloženje doma sproščeno in zabavno. Če vam bo težko, psihologinja Mateja Štirn svetuje: »Vedno pomaga, da se spomnimo, kaj je tisto, kar je kljub danim razmeram dobro, za kar smo hvaležni, ali so to odnosi, to, da smo doma na varnem, to, da smo danes naredili za koga kaj dobrega.«

Otroci naj si pomagajo med seboj. Dogovorite se, katera domača opravila so njihova dolžnost. Dela naj opravijo vestno in odgovorno. Zaupajte jim, zmorejo več, kot si odrasli mislimo. Dobro opravljenemu delu vedno sledi zadovoljstvo in občutek sreče.


Tone Pavček: Sreča

Sreča ni v glavi in ne v daljavi,

ne pod palcem zaklad.

Sreča je, ko se delo dobro opravi

in ko imaš koga rad.


Če boste naleteli na težave ali boste potrebovali pomoč, se lahko obrnete tudi na šolsko svetovalno službo na naslov olga.oven@osfrslj.si .

Ostanite zdravi, skrbite zase in za druge okoli vas. In ne pozabite, smeh je pol zdravja!

Olga Oven, šolska svetovalna delavka

 

 

Kako pomagati otroku pri učenju

Drage učenke in učenci, spoštovani starši!

V času, ko se je šolski živ – žav preselil v vaše domove, sta zelo pomembni organizacija in rutina delovnega dne. Pri tem vam lahko pomaga nekaj uporabnih nasvetov in napotkov, kako lahko pomagate otroku pri učenju, kako izboljšate svoje učenje, kako se najbolje učite, najdete tudi predlogo za oblikovanje urnika dnevnih dejavnosti in še marsikaj.
Obiščite spletno stran https://www.scoms-lj.si/si/aktualno.html .  Nasvete so pripravili strokovnjaki v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše.

Odlomek iz stripa Nasveti za otroke in najstnike:

»Korona čas bo enkrat minil……in takrat bo pomembno, da se bomo vrnili v vsakdanje življenje. Zato v tem času ohranjajmo stike z drugimi, bodimo do njih prijazni, ne širimo sovražnega govora ter si pomagajmo s humorjem preživeti to posebno obdobje. Pogledamo lahko na to tudi kot izziv na čas, da spoznamo sebe na drugačen način, kot smo se poznali prej. Dobili bomo dragocene življenjske izkušnje, ki nas bodo bogatile še naprej in postali bomo večji super heroji, ko bomo skupaj premagali korono.« 

(Avtorja: Daša Vervega, spec. klin. psih. in Jernej Aureoni, najstnik)

Za učenke in učence:

Isa institut – NEKAJ IDEJ,  KI VAM LAHKO POMAGAJO PRI UČENJU NA DALJAVO: povezava tukaj

Risanka: TELESNI STRAŽARJI (odziv telesa na okužbo)

Tibetanske vaje za otroke: povezava tukaj

Razgibajmo Ljubljano – Človek, razgibaj se! (družabna igra): povezava tukaj

 

Želim vam prijeten dan,
Olga Oven, šolska svetovalna delavka

 

 

 

Več družabnih omrežij?

Več družabnih omrežij? Starši naj dajo otrokom predvsem več sebe!

Časa je zdaj dovolj, in to je veliko razkošje

“To niso počitnice in otroci nimajo popustov,” poudarja specialni pedagog Marko Juhant in svetuje pristne odnose ter poglobljene pogovore. Otrokom mirno lahko tudi pustimo, da jim je dolgčas!

Tako svetuje priznani strokovnjak Marko Juhant.  Nadaljevanje članka>>>

ZAPRI
Avtorske pravice
Razen tam, kjer je drugače opredeljeno,vsebinana tej stranije licencirano pod Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International licenco.