Bodi frajer/-ka in ne meči petard

Praznično obarvan december je tu, žal ne v obliki, ki smo jo vajeni. Žal pa nam lahko poleg veselja lahko prinese tudi kakšno nevšečnost. V najslabšem primeru celo poškodbo, ki nam lahko za vedno spremeni življenje.

Eden izmed vzrokov je lahko tudi uporaba pirotehničnih sredstev. Čeprav se naša zavest in miselnost vsako leto izboljšuje, še vedno lahko pričakujemo posamezne primere uporabe teh sredstev. Odrasli smo v veliki meri za zgled. Spodbujajmo neuporabo…

Najbolj pa si želimo, da se z otrokom pogovorite predvsem o obzirnosti, še posebej do tistih, ki jim poki in žvižganje kratijo spanec (bolniki, starejši, mali otroci, živali …) in jim seveda ponudite svoje spremstvo ob morebitni uporabi teh sredstev. Prosimo vas, da nas v naših stališčih podprete.

Prodaja in uporaba pirotehničnih izdelkov sta dovoljena vse leto, razen izdelkov, katerih glavni učinek je pok. Ti so podvrženi strožjemu režimu, tako pri prodaji kot pri uporabi.  Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 19. do 31. decembra, njihova uporaba pa je dovoljena samo v času od 26. decembra do 2 . januarja.
Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (npr. petarde), je v Republiki Sloveniji strogo prepovedana.


 

Bodi FACA in reci NE!

Hej, ti! Ti, ja!

Morda si opazil/a, da smo v teh časih takorekoč vsi vsak dan še pogosteje kot sicer prisotni in aktivni na spletu in v sodobnih e-komunikacijskih kanalih. To pomeni, da smo vsi – otroci, mladostniki in odrasli – tudi bolj ranljivi in hitreje lahko postanemo žrtve spletnega nasilja.

Veš, kako si lahko varnejši/a na internetu? Kaj lahko storiš, če si priča ali žrtev spletnega nasilja?

Kaj je spletno nasilje?

Spletno nasilje pomeni, da ena ali več oseb na spletu (spletna omrežja, aplikacije, spletne strani) nad žrtvijo izvajajo nasilje, npr. verbalno napadajo, brez dovoljenja delijo fotografije, ustrahujejo, obrekujejo, grozijo ipd. To je groba kršitev človekovih pravic, poseg v človekovo integriteto in neprimerno prestopanje osebnih mej! Gre za zlorabo moči, saj tovrstna neprimerna ravnanja dajejo povzročitelju občutek nadvlade in premoči nad žrtvijo.

Katere so najpogostejše oblike spletnega nasilja?

    • sovražni govor (to je najpogostejša oblika spletnega nasilja. Glavni cilj sovražnega govora je razčlovečiti tiste, proti katerim je usmerjen, njegov namen pa je ponižati, prestrašiti in spodbuditi nasilje),
    • žaljiva sporočila,
    • izključevanje iz skupin,
    • ustvarjanje sovražnih skupin,
    • ustvarjanje lažnih profilov,
    • deljenje posnetkov, fotografij in/ali njihovo predelovanje na žaljiv način,
    • spletno obrekovanje, spletno zalezovanje in grožnje.

Zapomni si: spletno nasilje – kot vsaka druga oblika nasilja – povzroči in pusti posledice(!), četudi se morda sprva zdi nedolžno. Marsikatera žrtev v resnici zelo trpi, vendar tega ne upa pokazati. Dopuščanje in stopnjevanje tovrstnega nasilja ima lahko tudi tragične posledice (npr. depresijo, samopoškodovanje ipd.).

Kaj lahko storiš če si priča ali žrtev spletnega nasilja?

Zavedaj se, da spletno nasilje nikoli ni (in ne sme biti) dopustno! Na družabnih omrežjih neprimerne komentarje prijavi, nasilneže pa blokiraj! O spletnem nasilju obvesti odraslo osebo, ki ji zaupaš!

Proti nasilnežu nikoli ne ukrepamo z nasiljem, saj to običajno povzroči še več nasilja. Zelo pogosto so posamezniki nasilni, ker tudi sami potrebujejo pomoč. Če takšnega nasilneža razkrijemo, mu dejansko lahko tudi omogočimo, da bo pomoči deležen.

Kako lahko poiščeš pomoč?

    • obrni se na odraslo osebo, ki ji zaupaš (doma ali v šoli),
    • obišči in razišči točko osveščanja za otroke, mladostnike in starše na https://safe.si/,
    • obišči in razišči spletno stran https://odklikni.si/,
    • za napotke o varni uporabi interneta obišči https://www.varninainternetu.si/,
    • neprimerne vsebine lahko prijaviš na https://www.spletno-oko.si/,
    • pokliči TOM telefon za otroke in mladostnike na tel. št. 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro),
    • pokliči Društvo SOS na 031 699 333 (od 9h do 15h), 080 11 55 (od 12h do 18h) oz. na drustvo-sos@drustvo-sos.si,
    • pokliči društvo za nenasilno komunikacijo na 031 770 120 vsak dan od 8. do 20. ure,
    • pokliči policijo na 113.

PREDEN OBJAVIŠ KARKOLI O KOMERKOLI SE VPRAŠAJ:

Bi želel/a, da isto nekdo objavi o meni?

Kako bi se počutil/a na njegovem mestu?

 


 

 

ZAPRI